Prijava | Registriraj se
Poroka - vino & jedi
U?ivanja vina je del bogate evropske kulture. V vinorodnih de?elah in drugod po svetu so vina nepogre??ljivi sestavni del jedilnika, zmerno u?ivanje vina pa izraz spo??tovanja do vinogradnika in vinarja ter njegovega pridelka.

Izredna pestrost in raznolikost vin nam omogoča, da lahko vina dru?imo z različnimi jedmi, od aperitiva do sladkega zaključka jedilnika ter degistiva.

Vina uporabljamo v kuhinji na več načinov: pri marinadi  ali pri pripravi različnih omak. Tudi pri pripravljanju jedi pred gostom so nepogre??ljiva sestavina le teh in obenem tudi destilati iz njih s katerimi flambiramo različne jedi.

Sommiljerji pa z svojim znanjem ? poročamo? vina z jedmi in ustvarjamo prijetno sozvočje med hrano in vinom.

Vsak bolj svečani obrok ponavadi pričnemo z aperitivom, ki na?? ?elodec vzpodbudi, da začne razmi??ljati o hrani. Za aperitiv izbiramo zlasti suha peneča vina, pa tudi suha in polsuha prijetna, sve?a mirna vina z ne?no cvetico. Manj primerna aperitivna vina so alkoholno močna pa tudi bolj sladka in ekstraktno bogata. Neprimerna je navada je da za aperitiv ponujamo ?ganja in močne alkoholne pijače.

Pri izboru vin upo??tevamo bogatost jedilnika, njegovo kakovost ter pomen obroka. Vsakdanji hitro pripravljen obrok bomo popestrili le z enim dobro izbranim vinom, ki dobro sodi k ??ir??i paleti ne preveč zahtevnih jedi. Tukaj bodo dobrodo??le zvrsti, vina, ki so sestavljena iz večih vinskih sort, imenujemo jih tudi cuveji.

Pri bolj zahtevnem obroku, ki je sestavljen iz večih hodov bomo posvetili več pozornosti. Začeli bomo z skrbno izbranim vinom za aperitiv, ki bi ga lahko potegnili tudi čez juho. Ponavadi pa pri hladni predjedi presenetimo ?e z drugim vinom, ki je izbrano v sozvočju z izbrano jedjo in tako tudi nadaljujemo do konca na??ega obroka in k vsakemu novemu hodu priporočamo novo ustrezno vino, včasih tudi več.

Dobro je, da upo??tevamo naslednja načela: mlaj??a vina ponudimo pred starej??imi, la?ja pred te?jimi in upo??tevamo da pričnemo z ni?jo kakovostjo in do konca obroka stopnjujemo kakovost vin, tako da ponavadi končamo z najvi??jo kakovostjo. Obroka ponavadi ne pričnemo z rdečim vinom, če pa je ?e treba pa ponudimo rose´.  Svečanost ponavadi zaključimo z degistivom, kjer pa je zelo primeren kak??en vrhunski vinski destilat.

Pri izbiri vina nista pomembna le barva in sorta, ampak predvsem pridelovalno območje in letnik, ki lahko odločilno vpliva na kakovost. Za večino jedi je pomemben okus vina. Količina nepovretega sladkorja, količina kislin ter večja ali manj??a količina taninskih snovi. Suha in polsuha vina so bolj primerna k predjedem in glavnim jedem, polsladka in sladka pa k sladicam ali pa jih ponudimo povsem samostojno.

Pri nekaterih skupinah jedi  bomo te?je na??li sozvočje, zato je potrebno poznati ??ir??i izbor vin, ki je primeren jedem pripravljenih z kisom, sve?o čebulo ali jedem pripravljenih z bolj pekočo omako. Sladice pripravljene z več čokolade imajo zelo ozek izbor ustreznih vin. Primerna so bogata zelo polna, večji del posebna sladka rdeča vina.

Sodobna gastronomija je pri iskanju sozvočja med jedmi in vini bolj svobodna in ne postavlja tako togih pravil kot nekoč. Upo??teva tradicijo v določenih krajih in raznolik okus sedanjih porabnikov vina. Zelo pomembno je, da dobro poznamo vina iz raznih območij, različne sorte, letnike in tudi pridelovalce pa se bomo la?je izognili napačni izbiri. Malo smelosti pri iskanju novih kombinacij pa je tudi zelo dobrodo??lo.


Branko Slavinec
  ostale teme
O društvu | Vodstvo  | Organi društva | Člani na spletu | Pridruži se | Članski materiali | Sommelierske teme | Zgodovina | Mediji | Podpirajo nas | Članski odsek | Foto utrinki | Piškotki
© 2010 Društvo vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije